Zgodba
Lipa je začela kot pult z dvema mizama in starim rdečim mlinčkom za kavo. Danes je tu prostor za trideset ljudi, a jutra so ostala enaka: najprej vonj po kruhu, potem prvi gostje z dežniki.
Kupujemo pri kmetih iz doline, sladice pečemo sami, kavo pražimo pri prijatelju dve ulici stran.
“Pridem po kavo, ostanem zaradi ljudi.”Gost, vsako jutro ob 7.15
